Znanstveniki odkrili, da se pod grenlandskim ledom dogaja nekaj nenavadnega

Globoko pod površjem se led počasi premika in tvori nenavadne strukture ter vrtince, podobne stebrom, poroča BBC Science Focus.

Te nenavadne formacije so prvič opazili leta 2014 s pomočjo radarskega slikanja, vendar je njihov izvor dolgo ostal skrivnost. Nova raziskava pa zdaj nakazuje, da gre za toplotno konvekcijo. Gre za proces, pri katerem se toplejši deli materiala dvigajo, hladnejši pa spuščajo, kar ustvarja počasen, krožen tok.

"Led si pogosto predstavljamo kot trden, mrzel in tog material," je dejal profesor Andreas Born z Univerze v Bergnu na Norveškem. "Zato je odkritje, da v delih grenlandskega ledenega pokrova prihaja do toplotne konvekcije, podobno "loncu vrelih testenin", precej neverjetno in fascinantno, je pojasnil za BBC Science Focus.

Znanstveniki menijo, da se te strukture čez tisočletja postopoma oblikujejo pod vplivom toplote, ki prihaja iz notranjosti Zemlje. Čeprav se sliši nelogično, je to mogoče, saj je led, kljub temu da je trden, precej "mehkejši", kot se zdi.

Da bi preverili to hipotezo, so raziskovalci izdelali digitalni model grenlandskega ledenega pokrova in pri tem uporabili enako vrsto simulacij, kot se uporabljajo za preučevanje gibanja Zemljinega plašča.

Ko so prilagodili parametre, kot sta debelina in struktura ledu, je model začel prikazovati vzpenjajoče se "stebre" in vrtince, podobne tistim, ki so jih dejansko opazili pod Grenlandijo, BBC povzema N1 BiH.

Zakaj je to pomembno?

Odkritje je pomembno za razumevanje podnebnih sprememb. Grenlandski ledeni pokrov pokriva več kot 1,7 milijona kvadratnih kilometrov, njegovo popolno taljenje pa bi gladino morja dvignilo za več kot sedem metrov.

Hkrati pa raziskave kažejo, da se taljenje ledu pospešuje. Količina staljene vode se je v zadnjih desetletjih povečala za večkrat. "Grenlandija danes beleži pogostejše in intenzivnejše epizode ekstremnega taljenja kot v preteklosti," so opozorili znanstveniki.

Led je "občutljivejši", kot so menili doslej

Eden ključnih zaključkov študije je, da je led verjetno mehkejši in bolj občutljiv na pritisk, kot so verjeli prej. To je pomembno, saj boljše razumevanje ledu omogoča natančnejše napovedi o tem, kako se bodo ledene plošče talile in kako bo to vplivalo na dvig morske gladine.

Vendar pa so raziskovalci poudarili, da te informacije še ne pomenijo, da se bo Grenlandija topila hitreje od pričakovanega. "Te strukture so bolj podobne fosilom preteklih obdobij – ostankom debelejšega, hladnejšega in stabilnejšega ledu iz ledene dobe," so pojasnili avtorji raziskave.

Na koncu so znanstveniki še poudarili, da takšna odkritja razkrivajo, kako veliko neznank še ostaja pri razumevanju procesov, ki oblikujejo naš planet. Vsako novo spoznanje, kot so poudarili, pomaga bolje razumeti prihodnost podnebnih sprememb, hkrati pa vzbuja občudovanje do narave, BBC povzema N1 BiH.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Kako se v zakulisju sestavlja vlado